
O Zagrebškem gledališču mladih
Zagrebško gledališče mladih, kot eno najuglednejših in najbolj agilnih hrvaških in regionalnih gledališč, s svojimi predstavami in drugimi projekti že več kot sedemdeset let pogumno in umetniški relevantno preizprašuje najpomembnejše točke našega časa in nenehno poziva k odprtemu dialogu o času in družbi, v kateri živimo. Široko uprizorjeno v svojem osnovnem programu, od predstav za otroke in mlade do tistih za odraslo občinstvo, Zagrebško gledališče mladih s svojim igralskim ansamblom vedno v visoki uprizoritveni formi prinaša repertoar, ki se ob nenehnem preizpraševanju meja uprizoritve zdi zelo napreden, a vedno izjemno vključujoč.
Prepletanje uprizoritvenih žanrov in postopkov ter stilska širina predstav na repertoarju tega gledališča so vedno dodatno usmerjeni tako v širitev uprizoritvene izkušnje občinstva kot tudi v posebej pomemben izobraževalni moment samih predstav v razvoju novega občinstva, pa tudi v nenehnem poslušanju novih tendenc, ki jih je mogoče povezati s sorodnimi gledališči in komplementarnimi estetikami širšega evropskega kroga. Številna gostovanja na regionalnih in evropskih odrih in festivalih ter umetniške koprodukcije so jasen pokazatelj, da je avtorsko raziskovanje predstav ZKM-a zelo aktualno tudi v našem širšem okolju.
To gledališče si je za eno svojih primarnih nalog zadalo predstavljanje hrvaške dramske ustvarjalnosti; od najnovejših hrvaških dram do programov za spodbujanje in afirmacijo najmlajše generacije hrvaških dramatikov. Tematsko področje zanimanja je tudi sodobno branje klasike ter širša umetniška in družbena kontekstualizacija ključnih del svetovne dramatike, kot tudi avtorski uprizoritveni projekti v okviru umetniškega raziskovanja eminentnih umetnikov iz Hrvaške in Evrope.
S svojimi spremljevalnimi programi ZKM usmerja dodatno pozornost tudi v razvoj nove hrvaške dramatike, saj predstavlja besedila nagrajena z najvišjo državno nagrado za dramsko besedilo Marin Držić skozi zanimiv niz odrskega branja Držić v ZKM-u, ter program razvoja novih dramatikov Prihodnost je tukaj. Ti programi so odprli tudi prostor za nove uprizoritvene raziskave, ki so zlasti v času pandemije temu gledališču omogočile nemoten stik z občinstvom. Od spletnih predstav v realnem času, preko uporabe različnih komunikacijskih portalov v kontekstu samih predstav, pa vse do zaokroženih igrano-filmskih form. Tako se Zagrebško gledališče mladih odpira novim profilom občinstva, a hkrati širi obzorja raziskovanja končnih možnosti same gledališke umetnosti.
Tisti programi so odprli tudi prostor za nove uprizoritvene raziskave, ki so zlasti v času pandemije temu gledališču omogočile nemoten stik z občinstvom. Od spletnih predstav v realnem času, uporaba različnih komunikacijskih portalov v kontekstu samih predstav, pa vse do zaokroženih igrano-filmskih form. Tako se Zagrebško gledališče mladih odpira novim profilom občinstva, a hkrati širi obzorja raziskovanja končnih možnosti same gledališke umetnosti.
Tudi se na Učilišču ZKM-a, druga pomembna sestavina tega Gledališča, že več kot 70 let neguje gledališko ustvarjalnost otrok in mladih, ki načrtno razvijajo ustvarjalnost otrok in mladih ter prispevajo k pridobivanju njihove kulturne izobrazbe, ter družbenih navad in veščin in se na ta način, kar je zagotovo velika dodana vrednost samega Učilišča, na dramskim, plesnim in lutkovnim študiih vzgajajo generacije mladih gledališčnikov. Učilišče je jedro, iz katerega izhajajo tako umetniški profesionalci kot tudi bodoči gledališko izobraženi gledalci.
Navsezadnje lahko vse naštete vidike estetske in tematske odprtosti repertoarja dodatno potrjujejo naslovi, ki jih Gledališče prinaša vsem generacijam svojih gledalcev. Od Knjige o poletju, Sherlocka Holmesa in Alice u čudežni deželi ali Čarovnik iz Oza za našo najmlajšo publiko, potem pa predstave Mi in oni in Mladina brez Boga, namenjenih predvsem mladim, pa vse do največjih uspešnic preteklih sezon: Hinkemanna i Črne mati zemle. Na repertoarju ne manjka gledaliških iger sodobnih hrvaških dramatikov, kot so Jaz sem tista, ki nisem, Dobro je, dokler umiramo po vrsti, Hejtera ali Tistega kar manjka, pa tudi vznemirljivih novih branj temeljnih dramskih del dramske literature, kot so npr. Tita Andronika, Sovražniki naroda, ali drame Cement. Avtorska projekta sta vključena skozi provokativna naslova Pansion Eden in Eichmann v Jeruzalemu, pogled na pokrajino pa lahko beremo skozi predstavo Huddersfield. In končno, edinstven projekt, ki je združil devetnajst sodobnih hrvaških dramatikov v trojni predstavi Monovid 19, ki se hkrati odvija v vseh prostorih našega gledališča, je skoraj simbolično zaznamoval boj za neprekinjeno življenje uprizoritvenih umetnosti tudi v najtežjih dneh zgodovine. izolacija zaradi pandemije.
V času nenadnih družbenih sprememb, hitrega razvoja in pomembnega vpliva virtualnega na oblikovanje realnosti, ki jo živimo, je velika naloga tega gledališča, da posebno pozornost usmeri v ustvarjanje aktualnih, spodbudnih in uprizoritveno relevantnih predstav, ki nenehno vabijo k odprtemu dialogu o nas danes, o modalitetah našega obnašanja do preteklosti, pa tudi o predvidevanju družbenih sprememb v bližnji prihodnosti. To so tudi osnovne vodilne niti v nenehnem srečevanju Zagrebškega gledališča mladih z zvestimi gledalci in gledalci ter tistimi, ki so na najboljši poti, da to postanejo.
Beograjsko dramsko gledališče
Beograjsko dramsko gledališče (Beogradsko dramsko pozorište) obstaja že več kot 74 let, njegovi cilji pa so na nenehni preizkušnji. Beograjsko dramsko gledališče, najstarejše mestno gledališče, je postalo vzor modernega gledališča, in je deležno velike naklonjenosti občinstva in finančne podpore države.
Zadnjih nekaj let so Beograjsko dramsko gledališče zaznamovale številne nove premiere in gostovanja. Naše gledališče producira povprečno osem premier na leto, od katerih jih je nekaj v samostojni produkciji, preko koprodukcijskih projektov pa razvijamo tudi sodelovanje s partnerskimi institucijami, v katerih so zastopani tako sodobni avtorski projekti, kakor tudi klasična dramska dela (Vasilij Sigarev, Mate Matišić, Brecht, H. Müller, Faust, Schimelpfenig, Fassbinder, Mayenburg).
Zadnjih nekaj sezon smo delo na novih projektih prilagajali situaciji, ki jo je narekovala pandemija virusa korona, vendar nam je, kljub spremembam načrtov, leta 2020 uspelo izpeljati 4 premiere, leta 2021 pa 11 premier.
Leta 2022 nadaljujemo s fantastičnimi načrti, kar pomeni produkcije predstav v režiji najeminentnejših evropskih umetnikov (Frank Castorf, Miloš Lolić, Ana Tomović, Boris Liješević, Haris Pašović, Ivica Buljan …).
Z oblikovanjem Regionalne zveze mestnih gledališč (Mestno gledališče ljubljansko iz Ljubljane, Kazalište Ulysses iz Zagreba-z Brionov, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište iz Podgorice in Dramski teatar iz Skopja) smo dobili najpomembnejše partnerje na območju, s katerimi smo se dogovorili za sodelovanje v dveh smereh: koprodukcijski odnosi med dvema ali več gledališči članicami in oblikovanje festivala, ki ga je ustanovilo Beograjsko dramsko gledališče, kar prispeva k temu, da postanemo vodilno gledališče na območju.
Repertoar Beograjskega dramskega gledališča se izvaja na treh odrih s šestmesečnim načrtom, od oktobra do decembra in od februarja do aprila. Od maja do oktobra predstave potekajo na letnem odru na prostem.
Slovensko narodno gledališče
Slovensko narodno gledališče Maribor (SNG Maribor) je osrednja kulturna ustanova v mestu Maribor in v severovzhodni Sloveniji. Vse od ustanovitve leta 1919 je imela izjemno kulturno in politično vlogo s svojo kulturno ustvarjalnostjo. Razvija in ohranja slovensko narodno identiteto in deluje kot pomembna utrdba slovenske kulture, kreativnosti, gledališke umetnosti in jezika. V stotih letih obstoja je trajno zaznamovala mesto in širšo regijo. Danes je največja kulturno-umetniška ustanova v državi, ki je sestavljena iz petih organizacijskih enot. Znotraj nje delujejo: Drama, Opera, Balet, Simfonični orkester in Festival Borštnikovo srečanje – nacionalni gledališki festival dramskega in postdramskega gledališča. SNG Maribor zaposluje 300 oseb za polni delovni čas in več kot 150 občasnih sodelavcev. Na petih različnih odrih in dvoranah se vsako sezono izvede 13 premier (sedem dramskih, štiri operne in dve baletni predstavi) in 14 koncertov. Približno 500 predstav si ogleda okoli 200.000 obiskovalcev. SNG Maribor gostuje v Sloveniji in tujini, kjer je zlasti v zadnjih letih obveljal kot eden najpomembnejših ambasadorjev slovenske gledališke ustvarjalnosti. SNG Maribor je član organizacije PERSPECTIV – Združenja zgodovinskih gledališč v Evropi in je vključen v program Evropske poti zgodovinskih gledališč.
Festival Borštnikovo srečanje
Festival Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival, ki več kot pol stoletja bogati slovenski gledališki in kulturni prostor. Poteka v prvi polovici junija v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Program obsega izbor predstav slovenskih institucionalnih in nevladnih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu, povabljene gledališke predstave iz tujine, usposabljanja, delavnice in aktivnosti za razvoj občinstev, študentsko gledališče ter strokovne dogodke v sodelovanju s slovenskimi in tujimi soorganizatorji. Običajno traja štirinajst dni, obiščejo ga številni domači in tuji gostje, med slednjimi tudi selektorji tujih festivalov, umetniški in programski direktorji, novinarji ter druga zainteresirana ter strokovna javnost. Festival v primerljivih deležih financirata Republika Slovenija in Mestna občina Maribor, samostojno ga vodi umetniški direktor. V več kot petih desetletjih svojega obstoja je festival uresničil in presegel vizijo svojih ustanoviteljev in postal najpomembnejši slovenski gledališki dogodek, promotor slovenske gledališke ustvarjalnosti ter ambasador slovenskega gledališča v mednarodnih povezavah in tujini. Je pomembna institucija za razvoj nacionalnega gledališkega izraza, zaokrožena programska struktura, ki temelji tako na predstavitvi aktualne produkcije kot tudi na refleksiji relevantnih gledaliških problemov ter verifikaciji aktualnih gledaliških pojavov. Vseskozi je bil tudi osrednji praznik slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Festival podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, najuglednejša med njimi pa je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus. Temeljno poslanstvo festivala je izbrati in predstaviti najkakovostnejše dosežke slovenske gledališke sezone, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove ustvarjalne dosežke, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.